Slovenec, ki vodi kanadsko multinacionalko v industriji spletnega igralništva

Matevž Mazij, glavni izvršni direktor kanadskega razvijalca iger in orodij za spletne kazinoje in športne stavnice Bragg Gaming, že več kot 20 let dela v industriji iger na srečo, predvsem v spletnem delu te industrije. Gre za rastoči sektor, ki pa je različno reguliran v različnih državah – v Sloveniji je regulacija neustrezna, zato je trg prepuščen spletnim stavnicam in igralnicam, ki niso registrirane v Sloveniji, pojasnjuje.

“Globalno se spletno igralništvo (i-gaming, angl.) razvija zelo hitro, posamezni trgi se pospešeno regulirajo. V ZDA zvezne države običajno najprej regulirajo športne stave, potem sledi še spletno igralništvo, torej kazino igre. Enako se dogaja v Kanadi in nekaterih državah Latinske Amerike – Brazilija je najbolj zanimiv trg v tem smislu,” je za Forbes Slovenija ob robu konference Game Changer Ljubljana dejal Mazij.

S poznavalcem spletnega igralništva smo govorili o tem, kakšna je pametna regulacija v tem sektorju, kako je področje urejeno v Sloveniji, pa tudi o poti, ki jo je prehodil od ustanavljanja podjetja v Sloveniji do vodenja multinacionalne skupine, ki kotira na Nasdaqu.

Zaostanek Slovenije in Evrope

Evropa je pri uvajanju regulacije počasnejša, kjer pa ta obstaja, je bolj restriktivna. Po mnenju Mazija je rešitev za trg vedno “pametna regulacija”, kar vključuje ustrezno raven obdavčitve, ustrezne elemente zaščite končnih uporabnikov ter zaščite pred pranjem denarja in financiranjem terorizma.

“Največje države, kot so Francija, Nemčija, tudi Finska, Poljska, imajo samo deloma regulirane športne stave in spletno igralništvo. Slovenija je tu zelo počasna. V Sloveniji obstaja monopol na področju športnih stav. Spletne kazino igre oziroma posebne igre na srečo so regulirane neustrezno, kar pomeni, da je trg v veliki večini prepuščen offshore operaterjem oziroma operaterjem, ki delujejo v Sloveniji s tako imenovanimi offshore licencami držav, kot so Anjouan, Curaçao, Malta, Gibraltar ali podobno,” pove Mazij.

Skupina Bragg se z regulacijo ne ukvarja neposredno, mora pa kot ponudnik tehnologije slediti tehničnim direktivam, ki jih predpiše regulator. Operaterji so tisti, ki so odgovorni za pridobivanje vseh dovoljenj, licenc in koncesij. Za Slovenijo Mazij meni, da bi moral regulator poskrbeti za zapiranje trga in uvesti podeljevanje licenc vsaj na področju spletnega igralništva – z ustrezno ravnijo obdavčitve, ustreznimi elementi zaščite končnih uporabnikov ter zaščite pred pranjem denarja in financiranja terorizma.

V državah, kjer imajo ustrezno regulacijo, se operaterji odločijo za lokalno licenco. Če regulacija ni ustrezna, pa po njihovih podatkih kar med 50 in 80 uporabnikov še naprej igra v off-shore igralnicah, stavnicah, tudi loterijah, razlaga direktor.

Po njegovih besedah je regulacija nedavno uspela Braziliji. Latinskoameriška država je s 1. januarjem letos implementirala zakon in večino uporabnikov preusmerila v ustrezno licencirane operaterje. “Na nereguliranih trgih ni zaščite mladostnikov, ranljivih skupin, socialno šibkejših. Hkrati se z regulacijo operaterje lahko ustrezno obdavči in pridobi vpogled v njihove aktivnosti,” pove Mazij.

Od elektronskih rulet do kotacije na Nasdaqu

Mazij je v igralništvu že od leta 2002, ko je začel delati v manjšem slovenskem podjetju, ki je prodajalo elektronske rulete za fizične igralnice. Nato so okrog leta 2007 začeli razvijati strežniške rešitve, kjer so tržili centraliziran generator igralnih dogodkov in večje število terminalov, ki so te dogodke distribuirali končnim uporabnikom. Leta 2012 je Mazij ustanovil Oryx Gaming, v okviru katerega je potekal razvoj izključno spletne igralniške platforme.

Danes 47-letni Slovenec vodi kanadsko multinacionalno skupino Bragg, ki se ji je pridružil, ko je ta leta 2018 prevzela Oryx – takrat je bil sicer v Sloveniji samo en del inženiringa in produktnega razvoja Oryxa, večina poslov pa v ZDA in Nemčiji, pravi Mazij. Bragg je takrat kotiral na domači borzi v Torontu.

Leta 2019 pa je v ZDA prišlo do spremembe zakona, ki je omogočila, da so zvezne države začele regulirati športne stave in spletno igralništvo, zato se je uprava Bragga odločila za kotacijo na ameriškem Nasdaqu. Do leta 2022 je podjetje opravilo še dva prevzema in svoj portfelj konsolidiralo pod skupno blagovno znamko.

Od avgusta 2023 je glavni izvršni direktor Bragga, večino časa pa preživi “med pisarnami, ki jih imamo v ZDA in Združenem kraljestvu”, pravi.

Rast prihodkov

Skupina Bragg od konsolidacije dalje povečuje prihodke, čeprav jim na največjem trgu – na Nizozemskem – prihodki zaradi nove regulacije in višjih davkov v zadnjem času padajo. V tretjem četrtletju, ki se je končalo s septembrom, so prihodke v višini 26,8 milijona evrov povečali za 20 odstotkov na trgih izven Nizozemske, ob upoštevanju največjega trga pa je bila ta rast le dvoodstotna. Na Nizozemskem so namreč prihodki v tem obdobju upadli za 22 odstotkov.

Podjetje je svojo strategijo usmerilo na rastoče trge, med katerimi izstopata Brazilija in ZDA. V teh državah se je v tretjem četrtletju prodaja okrepila za 80 odstotkov ali več. Skupina je sicer do konca septembra na globalni ravni ustvarila 78,4 milijona evrov, s čimer je na dobri poti, da ob koncu leta preseže lanske prihodke v višini 102 milijona evrov. Letos ciljajo na prihodke med 106 in 108,5 milijona evrov, sodeč po četrtletnem poročilu.

Vztrajna izguba

Kljub rasti prihodkov raste tudi izguba. Ta se je s 3,4 milijona evrov leta 2022 povečala na 6,8 milijona evrov v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) je v tretjem četrtletju znašal 4,45 milijona evrov, kar je devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za celotno leto 2025 pri Braggu pričakujejo EBITDA med 16,5 in 18,5 milijona evrov.

Hčerinsko slovensko podjetje Oryx je lani ustvarilo 20,4 milijona evrov prihodkov, kar je petino prihodkov celotne skupine in 11 odstotkov več, kot je podjetje ustvarilo predlani. Obenem je slovenska veja skupine še vedno pri dobičku, čeprav je ta lani upadel za 89 odstotkov in znašal 104 tisoč evrov. V Sloveniji podjetje zaposluje okrog 370 ljudi.

Delnica Bragga je v zadnjih letih izgubila več kot 60 odstotkov vrednosti in trenutno trguje po ceni treh kanadskih dolarjev (1,84 evra), deloma najbrž na račun poglabljanja izgube. To daje skupini tržno vrednost 74 milijonov kanadskih dolarjev (dobrih 45 milijonov evrov).

Kako velik je slovenski trg

Ker slovenski trg spletnega igralništva ni ustrezno reguliran in ker regulator ne izdaja lokalnih licenc, ni konkretnih podatkov o velikosti trga. Kot pravi Mazij, se pojavljajo različne številke, saj večina uporabnikov igra na offshore stavnicah in igralnicah.

Glede na različne kriterije vseeno ocenjuje, da je “vrednost slovenskega trga spletnega igralništva med 100 in 200 milijonov evrov letno, trg športnih stav pa med 150 in 250 milijonov evrov letno. Toliko prometa (Gross Gaming Revenue, ki je razlika med vplačili in izplačili, op. a.) slovenski uporabniki naredijo na offshore stavnicah in igralnicah. To je sicer špekulativna številka – offshore stavnice in igralnice ne poročajo o prihodkih na posameznem trgu, ne plačujejo lokalnih davkov in zato je te podatke težko natančno določiti. Številka je lahko manjša ali precej večja.”

Kot ponudnik platforme, ki operaterjem omogoča upravljanje s končnimi uporabniki, njihovimi vplačili in izplačili, rešitve za vodenje odnosov s strankami ter rešitve za upravljanje s kampanjami, promocijami, tveganji in prevarami, Bragg ni odvisen od samo ene vertikale v sektorju spletnih iger. Njihov posel je namreč porazdeljen med spletne kazinoje, stavnice in celo državne loterije – med njihovimi strankami je na primer hrvaška loterija.

“Za nas je vseeno, kakšen je delež prometa, ki ga posamezna blagovna znamka dela na vertikali športnih stav ali vertikali kazinojev. Mislim, da smo prišli do situacije, kjer so športne stave nekje 50 odstotkov vsega prometa, spletni kazinoji pa drugih 50 odstotkov. Odvisno seveda od posamezne jurisdikcije in operaterja,” pravi Mazij.

Umetna inteligenca v igralništvu

Tudi v spletnem igralništvu se vse bolj uporablja umetna inteligenca, predvsem za avtomatizacijo marketinških procesov pri spletnih igralnicah in stavnicah, ki se obračajo neposredno k potrošniku.

“Govorimo o hiperpersonalizaciji marketinških kampanj, boljšem upravljanju tveganj in internih procesov. To velja za cel sektor spletne trgovine. Smo šele na začetku, v prihodnjih letih bomo videli, kaj bo ta tehnologija prinesla operaterjem, ki upravljajo z blagovnimi znamkami in končnimi uporabniki, in kaj nam, ki smo ponudniki teh rešitev,” pove Mazij.